- kriviči
- ▪ Terminilv arheol.ru кривичиen the Krivichesde KriwitschenZin94
Latviešu-krievu vārdnīcu. 2014.
kriviči
Смотреть что такое "kriviči" в других словарях:
Kriwitschen — Die Kriwitschen (russisch Кривичи, wiss. Transl.: kriviči) waren im Frühmittelalter ein ostslawischer Stamm, der südlich des Peipussees, der an der Grenze von Estland und Russland liegt, und um Pskow siedelte. Laut Nestorchronik riefen die in der … Deutsch Wikipedia
Wjatitschen — Die Vjatiči (russisch вятичи) waren ein Verband ostslawischer Stämme, die in der zweiten Hälfte des ersten Jahrtausends nach Christus Gebiete an der Oka und Moskva bewohnten. Neben Ilmenslawen, Kriviči, Severjane u.a. gehören sie zu den Stämmen,… … Deutsch Wikipedia
bístvo — a s (ȋ) kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klofúta — e ž (ú) udarec, navadno s plosko roko: dati, dobiti krepko klofuto / pog. primazal, pripeljal ji je dve klofuti okrog ušes // ekspr. kar povzroči komu razočaranje, neprijetnosti, navadno po krivici: za njegovo delo mu daje le klofute; gre za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krivíca — e ž (í) 1. dejanje, ki koga prizadene in je v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: storil mu je hudo, veliko krivico / vsaka krivica ga boli, prizadene / popraviti, poravnati krivico // kar je v nasprotju s takšnimi vrednotami:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obésiti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. namestiti kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obesiti sliko, zavese, zvon, zaklano žival; obesiti malho čez ramo, na ramo; obesiti klobuk na klin, obleko na obešalnik; obesiti kotel nad ognjišče, svetilko pod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pa — prisl., ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil 2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
propálost — i ž (á) nav. ekspr. značilnost moralno propadlega človeka: zaveda se svoje propalosti / upirati se krivici in propalosti / moralna propalost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upériti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: uperiti puško, strojnico v koga; uperil je meč v njegov trebuh 2. knjiž. naravnati, usmeriti: uperiti daljnogled proti goram / uperiti vse svoje sile v kaj / uperiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vstáti — vstánem dov. (á ȃ) 1. spraviti se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: govoreči je vstal, da bi ga bolje slišali; hitro, sunkovito vstati; vstati iz postelje, izza mize, s stola / vstati komu odstopiti mu sedež // spraviti se v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapostáviti — im dov. (á ȃ) 1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: zapostaviti delavca pri delitvi nagrad; s povzdigovanjem samega sebe je zapostavil druge / zapostaviti dosežke te dobe; zapostaviti študij ekonomije 2. knjiž … Slovar slovenskega knjižnega jezika
